ZGODOVINA PIVA

ZGODOVINA PIVA - KAKO JE NASTALO PIVO?

Zgodovina piva nas popelje kar v 4. tisočletje pred našim štetjem! Se strinjate, da je pivo nekaj najboljšega, kar se je zgodilo človeštvu? Pijača bogov in dobre družbe. Starodaven napitek, ki prijetno okrepi telo in duha, skozi svojo zgodovino nikoli ni izgubljal na priljubljenosti.

Ljudje se že več kot 10.000 let družimo ob kozarcu piva. Kdo bi si mislil, da bo pijača iz zelo osnovnih štirih sestavin spremenila svet in lepšala življenje vsem, ki cenijo harmonijo okusov. Ko spoznamo zgodovino piva še toliko bolj cenimo to zeleno zlato. Vabimo vas na kratek sprehod skozi zgodovino piva.

Pivo naj bi izviralo iz Mezopotamije, iz goratih predelov današnjega Irana. Receptura pa je v pisnih virih v himni k boginji pivovarstva Ninkasi zapisana že v 4. tisočletju pred našim štetjem. Še starejše pa so najdbe fragmenta vrča za pitje, ki je v osnovi ohranilo svojo podobo vrčka za pitje piva vse do danes. Obstajajo celo podatki, da so v Mezopotamiji predelali v pivo kar 40% vsega pridelanega žita. Od žit gre predvsem za pšenico in ječemen.

 

Tisočletja nazaj je pivo veljalo za osnovno živilo, kot vsakodnevna pijača ljudi in so jo zato pridelovale ženske pivovarke. Poglejte koliko časa smo potrebovali, da smo v Sloveniji dobili prvo certificirano kraft pivovarko! 

Prav tako se je tudi kasneje, predvsem v srednjem veku pivo smatralo kot najbogatejše hranljivo živilo. Vsebuje skorajda vse minerale potrebne za preživetje. Zaradi splošnega pomanjkanja hranljivih živil je pivo veljalo za dejanski recept za preživetje oziroma kot energijska pijača. Kdo bi si mislil, kaj? 

Zgodovina piva pa se navezuje tudi samostane. Pridelava piva se je kasneje prestavila predvsem v samostane med menihe. Te so izpopolnjevali recepture in postopke varjenja piva. Tako so ustvarjali različne vrste piva glede na dostopnost potrebnih sestavin.

V sumerskih tempeljskih državah so v zgodnjem 3. tisočletju pr. n. š. s pivom plačevali tudi delavce. Preprost delavec je dobil na dan liter piva, nižji uradnik dva litra, višji uradnik ter vse njegove žene pa po pet litrov piva dnevno. 

Sirski vojaški plačanec pije pivo v družbi svoje egiptovske žene in otroka. Stari Egipčani so pivo pili z uporabo slamice. Gre za obdobje približno 1350 pr.n.št. / Vir: Bettmann in Corbis

Prva piva niso vsebovala hmelja

Prva piva seveda niso vsebovala hmelja – kot smo že ugotovili v zgornjem besedilu. Prvi kemični ostanki piva so bili najdeni v zahodnem Iranu in izvirajo iz časa med 3500 in 3100 pr. n. št. Kdaj je pivo prišlo v Evropo, ni povsem jasno. Znano je, da so prva piva pridobivali že v zgodnji bronasti dobi okoli leta 3000 pr. n. št. Proizvodnja piva je takrat potekala v majhnem, družinskem obsegu. 

Takratno pivo se je od današnjih precej razlikovalo, ker je vsebovalo tudi sadje, med, različne rastline, začimbe in celo narkotične substance. Največja razlika med današnjim pivom in prvimi pivi je bila v tem, da v prvotnih pivih ni bilo hmelja. Ta je bil v pisnih virih kot dodatek pivu omenjen šele okoli leta 822 v zapiskih nekega karolinškega meniha.

Kako so izdelovali PRAPIVO?

Prvotno pivo ali prapivo so izdelovali brez kuhanja, samo z alkoholnim vrenjem. Nekatera ljudstva še danes pridobivajo pivo na podoben način. V Afriki ga imenujejo pombe, Dogoni v Sahelu varijo koni, staroselci v Ameriki pa čičo.

Osnovne sestavine piva, to so voda, žitni slad in kvas se od začetka do danes niso spreminjale, izboljševal pa se je postopek pridelave in dodatki za različne okuse piva.

Prvotno pivo, imenovano tudi prapivo so izdelovali brez kuhanja. Zrnja žita so najprej dobro prežvečili in ga nato pljuvali v posode, saj encimi, prisotni v človeški slini sprožijo pretvorbo škroba v sladkorje, alkoholno vretje pa so povzročile divje glive kvasovke iz zraka. 

 

Razgradnjo škroba iz žita so dosegli s pomočjo človeške sline, ki vsebuje tudi nekaj amilaz, alkoholno vrenje pa so povzročile divje glive kvasovke iz zraka. Žito so v ustih dobro prežvečili, potem izpljunili v posode, kjer je zavrelo. Tako pripravljeno pijačo danes imenujemo prapivo.

 

Kot osnovna surovina za pivo se je na različnih koncih sveta uporabljalo različna žita. V Babilonu in Egiptu največ ječmen in pšenica, v Afriki proso, v Ameriki koruza, v Evropi pa proso, ječmen, rž in oves. Tak napitek seveda ni imel dolgega roka uporabnosti, zato je bilo odkritje hmelja v 9. stoletju za pivovarstvo prava revolucija.

Hmelj se je kot ena izmed glavnih sestavin piva populariziral šele v 13. stoletju, ni pa doprinesel le k daljši obstojnosti piva, pač pa je znatno izboljšal njegov okus. Hmelj pivu dodaja grenkobo, ki uravnoteži sladkobnost sladu, poleg tega pa doda zeliščno noto in citronski priokus. 

Zaradi izboljšanja okusa in daljšega roka uporabnosti se je pivo tako začelo pridelovati v večjih količinah ter prodajati in izvažati v širšo okolico. Iznajdba aerometra in termometra je pivovarjem prinesla dva pomembna pripomočka.

Ta pripomočka sta ključno vplivala na proces varjenja piva, s tem pa boljši nadzor nad procesi in kakovostjo končnega produkta. Med industrijsko revolucijo so se pojavile prve manufakture proizvodnje piva, danes pa imamo pivovarska podjetja, ki letno proizvedejo milijone hektolitrov piva in so znana po vsem svetu.

Primer pivovarne iz 18. stoletja. / Vir: Pike Microbrewery
Zgodovina razvoja piva je resnično fascinantna in ponosni smo, da lahko nadaljujemo razvoj te obrti. Kakšna pa je zgodovina PIVOVARNE VIZIR in zgodovina piva Vizir? Vabljeni, da spoznate našo ZGODBO.

Dodaj odgovor

Vaš elektronski naslov ne bo objavljen. Obvezna polja so označena.

Dodaj komentar