Kratka zgodovina hmelja
Hmelj, ti skromni zeleni cvetovi, je veliko več, kot le sestavina v pivu – je srce in duša pivovarstva. Lahko rečemo, da je hmelj čarobna sestavina, ki pivu daje grenkobo, aromo in globino ter poskrbi, da je pivo unikatno in drugačno.
Vsi vemo, da pivo velja za eno najstarejših pijač na svet, če že ne kar najstarejšo. Vendar pozor, hmelj kot sestavina, se v pivu uporablja šele od 16. stoletja naprej. Pred tem so pivu dodajali mešanico začimb in zelišč, imenovano gruit. Zaradi svojih protibakterijskih lastnosti je bila uporaba hmelja v prvi vrsti namenjena v zdravilne namene. Šele kasneje so pivovarji ugotovili, da hmelj podaljšuje obstojnost piva. Več o zgodovini piva si lahko preberete tukaj.
Znanost za okusom
Hmelj k pivu prispeva dva glavna elementa in sicer grenkobo in aromo. Te lastnosti izvirajo iz spojin, ki jih najdemo v hmeljnih cvetovih, zlasti alfa kislin in eteričnih olj.
Tako za grenkobo poskrbijo alfa kisline, ki se med postopkom varjenja kemijsko spremenijo v izo alfa kisline, kar daje pivu značilno grenkobo. Grenkoba nam uravnava sladkobo sladu.
Hmelj pa vsebuje tudi veliko eteričnih olj, ki poskrbijo za aromo piva. Širok spekter arom od cvetličnih, sadnih, začimbnih in zeliščnih pa poskrbi, da je vsako pivo edinstveno.
Zanimivo pa je, da se sorte hmelja med seboj zelo razlikujejo. Nekatere sorte imajo več alfa kislin, zato te hmelje pivovarji uporabljamo predvsem za grenkobo. Takšen primer je npr. naš slovenski hmelj Aurora ali Magnum. V pivih Pivovarne Vizir se najde predvsem Aurora, ki ima čisto in prijetno grenkobo.
Hmelji, ki vsebujejo manj alfa kislin, pa so običajno bogati z eteričnimi olji in so odlični za dodajanje arome pivu. Klasičen ameriški hmelj z notami citrusov in borovcev je Cascade, ki je prisoten npr. v naši IPI, Gringo. Poznamo pa tudi hmelje, ki so primerni tako za grenkobo kot za aromo. Takšnim hmeljem rečemo dual purpose hop.
Edinstven primer je zelo znan hmelj Citra, ki ima intenzivno tropsko sadno aromo in zmerno grenkobo. Citra je tista, ki poskrbi, da je pivo Črnfest eno izmed najbolj priljubljenih piv naše pivovarne.
Slovenski hmelj – mali velikan v svetu piva
Seveda pa se za aromo ne poslužujemo zgolj ameriških hmeljev, ampak lahko takšne hmelje najdemo tudi v Evropi, kot je npr. češki hmelj Saaz. Le tega uporabljamo tudi sami v našem lagerju Fun time in sicer v manjših količinah, toliko, da poudarimo stil piva in poreklo, ki izvira iz Češke.
Med slovenskimi sortami tukaj izstopajo tradicionalne slovenske sorte kot je Styrian golding in Aurora, zadnje čase pa tudi novejša sorta Styrian Wolf. Te hmelje z veseljem uporabljamo tudi sami, predvsem prva dva, saj sta ena izmed najuspešnejših slovenskih sort in nepogrešljiva pri varjenju lagerjev, kjer je ključna subtilnost in eleganca. Tako je ključni hmelj piva Fun time, prav Aurora.
Seveda pa je kreativnost pivovarja tista, ki določa slog pivovarne. In v pivovarni Vizir smo znani po tem, da radi eksperimentiramo in stopamo izven okvirjev.
Pivo Maximus je zato eno izmed piv, na katerega smo najbolj ponosni. Zakaj?
Ker je to prvo pivo na slovenskih tleh, ki je po svoji naravi ALE, vendar je zvarjen samo s slovenskimi hmelji, kjer prednjači predvsem Styrian Golding, ki je pravzaprav različica angleškega Goldinga. In če govorimo o hmelju kot hrbtenici piva, ki deluje kot protiutež naravni sladkobi slada, lahko tukaj izpostavimo dejstvo, da ni pomembna le količina grenkobe, temveč tudi tip grenkobe, ki lepo dopolnjuje celoten profil piva.
Maximus pa je seveda velikan na tem področju, saj s svojim bogatim telesom, polnim okusom in višjo alkoholno stopnjo zelo izstopa.
Slovenski hmelj na svetovnem trgu
Ko govorimo o hmelju, je Slovenija morda majhna država, vendar ima v svetu pivovarstva velik ugled. Hmeljarstvo ima v Sloveniji dolgo zgodovino, ki sega v 19. stoletje. Prve zapise o gojenju hmelja najdemo v Savinjski dolini, ki je še danes sinonim za slovenski hmelj. Le ta je cenjen zaradi svoje kakovosti, edinstvenih arom in dolge tradicije gojenja.
Slovenija ni le eden največjih proizvajalcev hmelja v Evropi, temveč tudi dom nekaterih najbolj cenjenih sort, ki jih uporabljajo pivovarji po vsem svetu. Ugodna klima, rodovitna tla in odlični naravni pogoji so zaslužni za uspeh slovenskega hmeljarstva.
Slovenija kljub svoji majhnosti izvozi več kot 95 % svojega pridelanega hmelja. Glavni trgi vključujejo države Evropske unije, ZDA, Japonsko in Avstralijo. Slovenski hmelj se pogosto pojavlja v sodobnih stilih, kot so hazy IPA-ji, pale ale-i in razna eksperimentalna piva, ki izstopajo zaradi svojega kompleksnega okusa.
Slovenija morda ne spada med največje države, vendar ima eno največjih src, ko gre za hmelj. Slovenski hmelj ni le surovina za pivo, temveč zgodba o tradiciji, inovacijah in ljubezni do narave.
Ko boste naslednjič uživali v požirkih svojega najljubšega piva se spomnite, da povsem verjetno uživate v okusu slovenskega hmelja!
Pa na zdravje!
Maja Imširović, univ.dipl.ing.živil.tehnol., vodja Pivovarne Vizir, prva uradna kraft pivovarka in degustatorka piva v Sloveniji