PIVO BEER’O’KRANJEC

PREDSTAVLJAMO VAM PRVO VSEBELOKRANJSKO BUTIČNO PIVO

Mistično. Neokrnjeno. Svojevrstno.

Beer’o’kranjec pričara okuse naše idilične pokrajine Bele krajine. Tako kot vsak Belokranjec ima pivo močan karakter, je polno življenja in je najboljše v družbi prijateljev. Gre za zgodbo povezanosti, zgodbo dobrega in osvežujočega okusa. Za nekaj novega.
Osvežilno kot Kolpa, dobro kot pogača, veselo kot Bela krajina!
Alkoholna stopnja: 4,6 % | Stil piva: Cream ale

PIVO BEER’O’KRANJEC

PREDSTAVLJAMO VAM PRVO VSEBELOKRANJSKO BUTIČNO PIVO

Mistično. Neokrnjeno. Svojevrstno.

Beer’o’kranjec pričara okuse naše idilične pokrajine Bele krajine. Tako kot vsak Belokranjec ima pivo močan karakter, je polno življenja in je najboljše v družbi prijateljev. Gre za zgodbo povezanosti, zgodbo dobrega in osvežujočega okusa. Za nekaj novega.

Osvežilno kot Kolpa, dobro kot pogača, veselo kot Bela krajina!

Alkoholna stopnja: 4,6 % | Stil piva: Cream ale

Ideja Beer’o’kranjca sloni na že dolgoletni tradiciji vinarstva po Beli krajini in avtohtonemu vinu Belokranjec. In tako kot smo ponosni na naša belokranjska vina smo ponosni tudi na naša piva. Tako Beer’o’kranjec povezuje belokranjske pivovarje, ki po enaki osnovni recepturi, vsak na svoj način vari pivo pod isto znamko Beer’o’kranjec. Na takšen način omogoča in spodbuja sodelovanje lokalnih proizvajalcev piva po principu geografsko zaščitenih vin. Tako smo na trgu s skupnimi močmi in delovanjem močnejši.

Pivo, ki se na takšen način proizvaja in trži, je doslej edino takšno v Sloveniji in tako privablja tako turiste kot tudi lokalno skupnost, ki pozna vino Belokranjec PTP.

A Beer’o’kranjec povezuje in se poigrava tudi z “rivalstvom” med belokranjskimi občinami ali kot se Belokranjci radi med seboj pokličejo – med PRESTARJI, RUZANCI in ŠOKCI.
Zgodba Beer’o’kranjec gre tako korak dlje z dodatno predstavitvijo lokalne turistične destinacije Bela krajina Na vsaki steklenici piva se skriva QR koda katero lahko z mobilno napravo poskeniraš in odkriješ, če si izbral/-a “pravo” steklenico svojih korenin.

Prestavljene so vse tri belokranjske občine in starodavni nazivi njenih prebivalcev: Prestar, Ruzanc, Šokec. Tako vam predstavimo del zgodovine, posebnosti občine in njene turistične zanimivosti.

Čeprav v življenju verjetno še nisi spekel/-la prave črnomaljske preste, si vseeno pravi/-a Prestar/-ka!

Ime Prestar je ime za prebivalce Črnomlja in izhaja iz besede presta, preprostega peciva, ki so ga Črnomaljke rade pekle.

In zakaj ravno preste?

Ko je bil trg pred cerkvijo na semnje dni poln stojnic in prodajalcev so Črnomaljke prodajale kruh, ki so ga spekle doma. Mimoidoči moški so ženskam radi ponagajali in jim pravili, da ga Metličanke boljše pečejo, zato so Črnomaljke začele peči samo preste. Kdorkoli je prišel mimo stojnice, so vedno vabile k nakupu in se hvalile s svojimi prestami.

Iz aviona se vidi, da si Ruzanc/-ka!

Kako in zakaj so Metličani Ruzanci krožijo različne zgodbe in anekdote. Največkrat pri ustnem izročilu slišimo razlago, da naj bi beseda “ruzanc” izhajala iz besede “rezanc”. Po anekdoti naj bi dečka iz Metlike vprašali vprašali: “Kaj ste pa jeli?” in ta pravi: “Ruzance!” Iz žepa pa mu je visela (naribana) repa. Druga pravi, da je nekega dne Metličan pristopil do Črnomaljca in mu rekel: “Ruzanc (rezanc) ti visi iz brade.” In ker je bila takšna narečna izgovorjava za rezance Črnomaljcem smešna, so jim nadeli vzdevek “ruzanc”.

Lej ga Šokca/Lej jo Šokico!

Izraz za Šokce je edini izmed treh poimenovanj prebivalcev Bele krajine, ki imajo tudi zgodovinsko podkrepljeno zgodbo. V Vojni krajini je namreč izraz “šokec” pomenil rimokatoličana. Verjetno so dali Semičanom ta naziv pravoslavni Uskoki, ki so poselili kraje Črnomlja in Metlike, ker se Semičani niso dosti mešali z ljudmi druge krvi in vere, ampak so ostali od nekdaj čisti Slovenci in rimokatoličani.

Vir: J. Trdina: Izbrani spisi, Izprehod v Belo Krajino, Lj. 1912 | Vir: Lojze Zupanc, Zaklad na Kučarju, Mladinska knjiga 1956

Beer’o’kranjec je nastal v sodelovanju s: Podjetniški inkubator Bela krajina | Idejna zasnova: Kristian Asani | Oblikovanje: Dea Biličič

Naložbo – izdelavo spletne strani – sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj preko vavčerja za digitalni marketing.