PIVSKE KRATICE: IPA, PALE ALE, STOUT
Kaj pomenijo te pivske kratice?
O vrsti piva že res izvemo iz etikete, a za lažje odločanje je priročno, če vemo, kaj na etiketi preberemo. Za vas smo zbrali nekaj osnovnih delitev piva in poimenovanj, za lažje odločanje in izbiro tega priljubljenega zvarka. Spoznajte osnovne pivske kratice.
O vrsti piva najbolj odloča način fermentacije. Danes se pivo v osnovi najpogosteje razdeli v tri oziroma štiri skupine. In sicer:
➔ piva zgornjega vretja, ki jih skupno poimenujemo ALE,
➔ piva spodnjega vretja ali LAGER piva in
➔ piva spontanega vretja pod skupnim imenovalcem LAMBIC.
➔ Četrta, večkrat izpuščena kategorija pa so piva mešanega porekla.
Znotraj vsake kategorije lahko izbirate med skoraj neskončnimi vrstami tega priljubljenega napitka. Prav vsako pivo pa ima veliko povedati o svojem proizvajalcu prav toliko kot o kulturi, iz katere je nastal.
Pivo tipa ALE
Pivo tipa ALE je najstarejši tip piva, vsi zapisi iz antičnega sveta so namreč o tej vrsti piva. Za pridelovanje piva tipa ALE se uporablja kvasovke, ki fermentirajo pri toplejših temperaturah, to je med 15 in 23 oC. Visoke temperature imajo neposreden vpliv na okus, zaradi česar je pivo bolj zapleteno. Je bolj polnega in sadnega okusa, ima tudi višjo alkoholno stopnjo.
Pravi ALE vsebuje žive kvasovke, ki v steklenici proizvedejo naravni CO2. Naravni ogljikov dioksid podaljšuje rok trajanja, prav tako pa ga je manj v primerjavi z ostalimi vrstami. Pivo Ale je zato bolj pitno in primerno tudi za bolj občutljive pivce. Ne varčuje pa pri okusu, so polnega in sladkastega okusa.
Obstaja več vrst ALE piva, vsak ima specifičen okus in svojo zgodbo. Poznamo grenko (bitter), lahko (mild), rjavo (brown) pivo ale, IPA (India Pale Ale) ter stout in porter. Pri vrstah piva ne gre spregledati lokacijo pridelave. Predvsem gre za razlikovanje ameriškega in evropskega načina pridelave, slednji pa se lokalno še bolj razlikuje. Najbolj zaznamuje Veliko Britanijo. Zanimiv je na primer nastanek porterja.
V zgornjem 19. stoletju so imeli navado v istem vrču piti mešanico večih vrst piva. Ker je bilo tako točenje zamudno, so pivovarji izumili novo vrsto piva, ki je imelo enak okus kot prejšnje mešano pivo.
Takoj so ga vzljubili delavci in postreščki (porters) na londonskih tržnicah, od katerih je hitro dobil tudi ime. Porter je zelo temno pivo z belim in penastim vrhom. Praženi slad omogoča močne okuse kave z malo praženega kostanja in čokolade.
LAGER pivo
Na Bavarskem, na primer, so pivo hranili v jamah med sekundarno stopnjo razvoja piva. Na splošno so svetlejše barve in bolj ostrega okusa, a tudi temna in bogata piva so zastopana v tej kategoriji. Ena najbolj znanih vrst lager piva je Pilsner, ki se še vedno v veliki meri kuha po tradicionalni metodi. Razvita je bila v mestu Pilsen (Plzeň), ki je bilo nekoč del Avstrijske monarhije, danes pa se nahaja na Češkem. Stili lager piva so predvsem lokacijsko razlikovani.
V svetovnem merilu pa se največ spije pila tipa Pale lager, ki bi ga lahko prevedli kot bledi lager. To je zlato obarvano pivo s srednjo hmeljasto grenkobo, ki je bil originalno razvit v Nemčiji. Tudi Slovenci spijemo največ piva tega tipa.
LAMBIC piva
Za to je potrebno zelo specifično okolje doline Senne v Belgiji. Tam namreč bivajo potrebne divje kvasovke, ki dajejo pivu Lambic edinstven okus. Večina piv Lambic danes nastaja v radiju 20 km od Bruslja.
Velika razlika pridelave Lambic piva od ostalih je tudi ta, da se zanj uporablja staran hmelj, star vsaj 3 leta. Tak hmelj ne zadržuje toliko grenkobe. Poleg tega je za vrček Lambic piva potrebno počakati dve leti, vsaj toliko časa namreč traja staranje.
(Imperial) STOUT
Med poznavalci sveta piv pa je zelo priljubljen stil piva IMPERIAL STOUT. Običajno so ta piva zelo temno rjava do črna, močno slajena in z intenzivnim okusom po praženem ječmenu. Nekatera piva vsebujejo tudi pridih temnega sadja (rozine, fige) ali mlečne kislosti. Grenkoba ni zelo poudarjena, alkoholna stopnja pa je kar visoka in velikokrat presega celo 8%.
Med obema stiloma se nahaja še t.i. foreign stout. Običajno je slajši od navadnega stout-a, a je obenem manj robusten od imperial stout-a. Pogosto je tudi manj saden in hmeljen. Alkoholna stopnja pa se giblje med 6 in 8%.
MEŠANO pivo
Spet nekatera piva se starajo v lesenih sodih, da ustvarijo globlji okus, druga pa uporabljajo slad, ki je bil izpostavljen lesenemu dimu in jim daje dimni okus. MEŠANA piva so tako primerna za vse ljubitelje okušanja različnih slogov.
Danes obstaja ogromno vrst piva. Nekatere pivovarne ostajajo zveste svoji tradiciji priprave in izvoru. Druge raziskujejo vedno nove možnosti in si pogumno prizadevajo za raziskovanje novih meja pivovarstva. Odločitev slehernega pivca pa je tista, s katero vrsto piva si bo polepšal dan. Morda se bomo z več znanja lažje odločili, da poskusimo še kaj novega.
Vabimo vas, da se sprehodite po našem spletnem KATALOGU vrhunskih piv Pivovarne Vizir. Mogoče si izberete kar paket “vsega po malem” in se dokončno odločite katera zvrst vam najbolj odgovarja.
Za vsa vaša vprašanja pa smo dosegljivi TUKAJ.
VIRI: https://www.cellarbrations.com.au/blog/types-of-beer https://www.brewersassociation.org/edu/brewers-association-beer-style-guidelines/ https://www.webstaurantstore.com/article/27/different-types-of-beers.html